A ste to vedeli? Kako je Stalin prepovedal božična drevesa in novoletno praznovanje


Rusija, 27. december 2022 – Novoletne jelke (tako se v Rusiji imenujejo božična drevesa) so bile prvič prepovedane že v carski Rusiji: po izbruhu prve svetovne vojne so se odločili prekiniti z vsem, kar je prišlo iz Nemčije, vključno s tradicijo okraševanja iglastega drevesa za Božič in Novo leto.

Ko so leta 1917 na oblast prišli boljševiki, so ponovno dovolili praznovanja in celo organizirali Ёлки “Jolki” (Jelke, praznična srečanja okrog božičnega drevesa, kjer so otroci peli, plesali in se zabavali v družbi ruskega dedka Mraza – Deda Moroza ter njegove vnukinje in pomočnice Sneguročke – Snežne deklice). Vendar je leta 1929 prišlo do nove prepovedi, tokrat s strani Stalina.

Božič na skrivaj

Po carskih prepovedih novi sovjetski režim ni imel nič proti vrnitvi praznične jelke in novoletnih praznovanj – zlasti kot simbolov enakosti (pred revolucijo je bila božična jelka privilegij bogatih družin). Poleg tega ga je spodbujala: Vladimir Lenin je osebno sodeloval pri otroških novoletnih praznovanjih. Leta 1919 je obiskal gozdno šolo v moskovskih Sokolnikih, kjer je bila organizirana prva otroška Jelka. Njegov tajnik Vladimir Bonch-Brujevič se je srečanja med otroki in vodjo proletariata kasneje spominjal takole: “Odvzeli so ga od odraslih. Vlekli so ga s seboj, da so pili čaj, se zdravili, mu dajali marmelado … On pa jim je dajal orehe, točil čaj in jih vse opazoval, kot da so vsi njegova družina … Z otroki se ni dalo nič narediti. Vladimirja Iljiča so popolnoma osvojili.”

Vendar pa lojalnost ni trajala dolgo. Že po Leninovi smrti leta 1924 so poskušali Božič spremeniti v komsomolski praznik. Brali so obtožujoča poročila o gospodarskem ozadju “meščanskega” ali “popskega” Božiča in Novega leta ter uprizarjali igre in politične šale. Pozneje so komsomolsko različico Božiča kritizirali zaradi njene neučinkovitosti v boju proti religiji. Leta 1927 je imel Stalin govor, v katerem je opozoril na pomanjkljivosti komunistične partije: “Še vedno imamo tak minus, kot je oslabitev protireligioznega boja.”

Boj se je še okrepil: leta 1929 je vlada izdala odlok, s katerim sta bila Novo leto in Božič razglašena za delovna dneva in nista več veljala za praznik. Hkrati je bilo prepovedano sekati ali prodajati jelke. Nadzor nad spoštovanjem te uredbe so izvajali prostovoljci, ki so hodili od vrat do vrat in preverjali, ali so bila drevesa postavljena nezakonito.

Kljub vsem prepovedim so družine, zveste tradiciji, še naprej praznovale Božič in Novo leto. Sovjetska pisateljica Irina Tokmakova se je spominjala: “Svetli božični praznik je bil prepovedan, in kdor bi ga želel praznovati, bi lahko plačal z izgubo službe ali celo svobode in končal v zaporu.”

Kako se je Božično drevo spremenilo v Novoletno jelko

Državljani so šest let praznovali Novo leto in Božič na skrivaj, saj so se bali kontrol, ki so jih izvajali pazniki, in obtožb sosedov. Leta 1935 pa je časopis ‘Pravda’ objavil zapis člana partije in Stalinovega prijatelja Pavla Postiševa, v katerem je pozval k vzpostavitvi Novoletne jelke (bodisi drevesa, bodisi praznika za otroke – op. prev.) : “V šolah, sirotišnicah, pionirskih palačah … – povsod naj bo otroška jelka! Ne bi smelo biti niti enega samega kolhoza, kjer upravni odbor skupaj s komsomolci ne bi poskrbel za novoletno jelko za svoje otroke.”

To je bilo mogoče s Stalinovim dovoljenjem: državni sekretar Nikita Hruščov je v svojih spominih opisal, da je Postišev v osebnem pogovoru s Stalinom izpostavil vprašanje vrnitve Novega leta. Odgovoril je: “Dajte pobudo, pojdite v tisk s predlogom za vrnitev otroške “Jolke” in mi ga bomo podprli. Zakaj se je Stalin tako odločil – še vedno ni znano. Toda to, kar je bilo pred kratkim prepovedano, je postalo obvezno – “Jolke” za šolarje in predšolske otroke je bilo treba organizirati tudi v najbolj oddaljenih kotičkih države.

Postiševa pobuda je božično tradicijo spremenila v novoletno tradicijo – pred revolucijo je bilo božično drevo simbol izključno božiča, vendar je boj proti religiji v ZSSR ukinil verske praznike.

Leta 1937 je bila prvič organizirana “Kremeljska jelka” – glavna otroška jelka v državi. Na Jelko so bili povabljeni tako pionirji, odličnjaki kot tudi otroci pridnih delavcev in nomenklature – to je bila velika čast, da si prišel na ta praznik.

In kako je bilo pri nas od leta 1952 do leta 1983, čeprav nismo imeli Stalina?

V Sloveniji je oblast leta 1952 božič črtala s seznama praznikov in dela prostih dnevov. Prelom se je zgodil leta 1986, ko je 24. decembra tedanji nadškof in metropoliti dr. Alojzij Šuštar (1920-2007) po valovih Radia Ljubljana prvič v novejšem obdobju prebral božično poslanico. Z božičnim voščilom je slovensko in vso jugoslovansko javnost osupnil tudi takratni predsednik republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije (SZDL) Jože Smole (1927-19996), ki je zaradi tega dobil vzdevek Božiček./LN/Russia Beyond

We will be happy to hear your thoughts

Leave a reply

Shopping cart